UNESCO zaščita in reka MURA
Reka Mura, ki ima v Sloveniji v spodnjem toku dokaj dobro ohranjeno rečno krajino in velja za pomembno naravno bogastvo, je vključena v omrežje varstvenih območij narave Natura 2000. Pri UNESCU so v okviru njihovega programa Človek in biosfera temu predelu na svetovni ravni podelili status biosfernega območja kot dela širšega rečnega ekosistema Mure, Drave ter Donave, pri čemer je slednja znana tudi kot evropska Amazonka.
Ime Mura najverjetneje izvira iz latinske besede »murus«, ki označuje zid ali okop, ali iz staroslovanskega poimenovanja »mur«, kar pomeni temno, črno, ali pa celo iz starogrške besede »moira«, ki pomeni usoda. Domačini v skladu z zgodovinskimi smernicami radi povedo, da je Mö(j)ra ali Mü(j)ra »čarna« in čarobna reka.
V Muro se steka voda s površine 14.000 km² – približno 70 % v Avstriji in 10 % v Sloveniji, preostanek pa na Hrvaškem in Madžarskem. Njeno porečje, ki v Sloveniji obsega slabih 1.400 km², kar predstavlja skoraj 7 % površine cele države, pa skoraj v celoti prečka pomursko regijo. Mura je dolga okoli 440 km, od tega 96 km – slabo četrtino poti – opravi v Sloveniji. Ravno tu namreč preide iz alpske, oz. predalpske v nižinsko reko, zaradi česar je njen tok počasnejši ter ima manjši strmec. Dravo se izliva na Hrvaškem in predstavlja slaba 2 % širšega rečnega sistema Donave. Dve tretjini obrečnih površin predstavljajo kmetijska zemljišča, slabo tretjino zavzemajo večinoma poplavni gozdovi, okoli 4 % pa je v rečnem svetu poseljenih površin. Na območju Mure in širšega biosfernega območja živi 200 vrst ptic, 600 vrst rastlin, 1.200 vrst metuljev, 1.200 vrst hroščev, 60 vrst rib, 30 vrst sesalcev, 10 vrst plazilcev, 15 vrst dvoživk, 95 vrst polžev in školjk ter mnoge druge vrste. Nekatere od njih so tako redke in dragocene, da so postale zaščitene.
Čeprav je reka Mura dragoceno območje ohranjene biotske pestrosti, je veliko več kot le-to, saj predstavlja simbol same pokrajine, ki ji je dala ime. Danes povezuje dva bregova reke, ki ju je nekoč ločevala kot mejna reka.
Mnogo let je omogočala preživetje mlinarjem (nekoč je bilo na Muri 94 mlinskih koles), brodarjem, ki so pred izgradnjo mostov prevažali ljudi in blago, »büjrašem«, ki so vzdrževali brežine na sonaraven način, pa tudi kmetom, saj jim je omogočala namakanje in gnojenje polj in gozdov. V preteklosti so vsi prebivalci ob Muri živeli na naraven način sobivanja človeka, reke in obrečne narave. Za tak način gospodarjenja z reko si v Pomurju prizadevamo še danes, zaradi česar se izogibamo gradnji jezov, kanalov in umetnih brežin, težimo k obiskom, ki so naravi prijazni, ter izvajamo ukrepe za varovanje naravnega okolja Mure, Drave in Donave.
